Zanositev – ali priprava nanjo vključuje prehranska dopolnila?

Ob pripravi na zanositev morajo pari vedeti, katera prehranska dopolnila so v času načrtovanja nosečnosti smiselna in katera so odveč. Uživanje prehranskih dopolnil za zdravo populacijo ni nujno potrebno, saj lahko s pestro in uravnoteženo prehrano zaužijemo vsa potrebna hranila. Izjemi sta vitamin D za oba spola ter vitamin B9 za ženske že v času načrtovanja nosečnosti.

Zanositev in vitamin D

Dodajanje vitamina D₃ se svetuje vsem v obdobju od začetka oktobra do konca aprila s prehranskim dopolnilom ali zdravilom, saj je med oktobrom in aprilom intenziteta UV-B sevanja na področju Slovenije prenizka za zadostno sintezo vitamina D v koži, prav tako pa ni možno zaužiti zadostne količine vitamina D s hrano. Izjema so ženske, ki načrtujejo nosečnost, in nosečnice – tem se priporoča dodajanje vitamina D tekom celega leta. Za zadostno raven vitamina D v telesu veljajo vrednosti > 30 ng/ml oziroma > 75 nmol/l.

Slovenske smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D kot primeren dnevni odmerek navajajo 800-1000 IE vitamina D3/dan (normalno prehranjene ženske, tj. ITM < 25 kg/m²) ali 1600–2000 IE vitamina D3/dan (ženske s prekomerno telesno maso ali ženske z debelostjo, tj. ITM ≥ 25 kg/m² oz. ≥ 30 kg/m²) v obdobju med oktobrom-aprilom. Posebej poudarjajo, da naj ženske, ki načrtujejo zanositev, pričnejo z uživanjem vitamina D ne glede na letni čas in naj z uživanjem nadaljujejo celo nosečnost. Poleg tega se osebam z debelostjo (ITM ≥ 30 kg/m2 ) priporoča dvojni odmerek, s tem da je zgornji varni dnevni odmerek 4000 IE. Če želita, si lahko preverita raven vitamina D v krvnem serumu in v primeru hudega pomanjkanja dnevni odmerek vitamina D prilagodita po posvetu z zdravnikom.

Pri ženskah vitamin D vpliva na sintezo spolnih hormonov v jajčnikih, ki so ključni za zorenje jajčnih celic, ter ima po strukturi in funkcionalnih značilnostih podobne lastnosti kot hormon progesteron. Vitamin D prav tako sodeluje pri izražanju gena s ključno vlogo pri vgnezditvi zarodka. Ustrezna preskrbljenost ženske z vitaminom D pozitivno vpliva tudi na nižje tveganje za zaplete med nosečnostjo in po njej, ki so povezani s pomanjkanjem vitamina D, kot so nosečniška sladkorna bolezen, preeklampsija, rojstvo otroka majhnega za gestacijsko starost, poporodna depresija in zastoj rasti ploda.

Neustrezna preskrbljenost z vitaminom D je neugodna tudi za moško reproduktivno zdravje, saj dosedanji znanstveni dokazi nakazujejo na negativen vpliv pomanjkanja vitamina D na nekatere parametre kakovosti semena.

Zanositev in vitamin B₉

Ženskam, ki načrtujejo zanositev, se svetuje dodajanje vitamina B₉ v odmerku 400 μg/dan vsaj tri mesece pred načrtovanjem nosečnosti in še tri mesece po zanositvi z namenom preprečevanja prirojenih deformacij pri otroku, kot so prirojene napake nevralne cevi. Odmerek vitamina B₉ naj ne presega 1000 μg/dan.

Pomembna je tudi kemijska oblika vitamina B₉, saj ima v Sloveniji več kot polovica prebivalstva zmanjšan nastanek presnovno aktivne oblike folata v telesu, kar je posledica mutacij v MTHFR genu. Zato se ženskam tri mesece pred spontano zanositvijo ali postopkom zunajtelesne oploditve svetuje dodajanje vitamina B₉ v presnovno aktivni obliki 5-metiltetrahidrofolat, ki izboljša preskrbljenost žensk z vitaminom B₉ neodvisno od njihove genetike.

Koncentracija vitamina B₉ v rdečih krvničkah ≥ 906 nmol/l oziroma 400 ng/ml je pri ženskah v reproduktivni dobi povezana z najnižjim tveganjem za nastanek prirojenih deformacij pri otroku, kot so prirojene napake nevralne cevi. To naj bi ustrezalo koncentraciji vitamina B₉ v krvnem serumu, ki znaša ≥ 25,5 nmol/l oziroma ≥ 11,2 ng/ml.

Zanositev in druga prehranska dopolnila

Za nekatere skupine ljudi je koristno dodajanje tudi drugih hranil, če jih s hrano ne zaužijejo dovolj oziroma obstaja dovolj znanstvenih dokazov o njihovi koristi glede na individualno zdravstveno stanje. To so:

Omega-3 maščobni kislini EPA in DHA 

Dodajanje omega-3 maščobnih kislin eikozapentaenojska kislina (EPA) in dokozaheksaenojska kislina (DHA) se priporoča vsem, ki ne uživajo rib vsaj dvakrat tedensko.

V skupino omega-3 maščobnih kislin spadajo večkrat nenasičene maščobne kisline ALA (alfa-linolenska maščobna kislina), EPA in DHA. Ker je pretvorba ALA, ki jo je mogoče vnesti z rastlinskimi viri (npr. z orehi, lanenimi semeni, chia semeni, konopljinimi semeni), v EPA in DHA v telesu nizka, se vsem priporoča neposreden vnos EPA in DHA z manjšimi mastnimi morskimi ribami ali kakovostnim prehranskim dopolnilom z oljem alg ali ribjim oljem.

Zadosten dnevni vnos omega-3 maščobnih kislin EPA in DHA ima ugoden vpliv na kakovost jajčnih celic in kakovost semena, kar podpre plodnost para kot tudi uspeh morebitne zunajtelesne oploditve. Poleg tega večjii vnos EPA in DHA pri nosečnici podpre normalen razvoj možganov in vida pri plodu ter zmanjša tveganje za preeklampsijo in prezgodnji porod. Prav tako ima ugoden vpliv na obvladovanje nosečniške sladkorne bolezni.

Priporočen vnos EPA in DHA za zdrave posameznike znaša vsaj 250 mg EPA + DHA/dan oziroma dve porciji manjših, mastnih morskih rib/teden. 

Vitamin B₁₂ 

Visoko tveganje za pomanjkanje vitamina B₁₂ imajo posamezniki, ki se prehranjujejo vegansko in ne dodajajo vitamina B₁₂ s prehranskim dopolnilom, saj je vitamin B₁₂ naravno prisoten le v živilih živalskega izvora. Iz tega razloga morajo vsi posamezniki na veganski prehrani vitamin B₁₂ dodajati s prehranskim dopolnilom.

Redno dodajanje vitamina B₁₂ pri ženskah, ki načrtujejo nosečnost in se prehranjujejo vegansko, je ključno za preprečevanja pomanjkanja vitamina B₁₂, ki negativno vpliva na njeno zdravje in poveča tveganje za motnje v razvoju ploda med nosečnostjo.

Priporočen dnevni vnos vitamina B₁₂ pri odraslih znaša 4,0 µg vitamina B₁₂/dan, za nosečnice pa 4,5 µg vitamina B₁₂/dan.

Železo 

Dodajanje železa s kakovostnim prehranskim dopolnilom ali zdravilom je smiselno pri ženskah z nezadostno zalogo železa v telesu oziroma s pomanjkanjem železa (anemijo). Še pred kritičnim upadom hemoglobina pod 120 g/l (ženske) oziroma 130 g/l (moški), ki je značilen za anemijo, lahko nezadostno zalogo železa v telesu razkrije vrednost feritina < 30 µg/l. Za spremljanje preskrbljenosti z železom je zato priporočljivo v laboratoriju poleg vrednosti hemoglobina preveriti tudi vrednost feritina. Ta je zanesljiv pokazatelj zaloge železa v telesu (v odsotnosti bolezensko povišanega vnetja v telesu).

Ključno je, da ženske za primerno preskrbljenost z železom poskrbijo že pred nosečnostjo, saj so v času nosečnosti potrebe po železu še večje. Priporočen dnevni vnos železa za ženske znaša 15 mg/dan, medtem ko v času nosečnosti znaša kar 30 mg/dan. O primernem dnevnem odmerku železa v primeru nezadostne preskrbljenosti z železom se posvetuj z osebnim zdravnikom ali dietetikom.

Inozitol 

Inozitol sestavlja celične membrane, ima pomembno vlogo pri celični signalizaciji, celični rasti, kontroli presnove in hormonskega sistema ter deluje antioksidativno.

Dodajanje inozitola je glede na obstoječe znanstvene dokaze lahko koristno pri ženskah s sindromom policističnih jajčnikov (PCOS) kot tudi pri nosečnicah z večjim tveganjem za razvoj nosečniške sladkorne bolezni oziroma z nosečniško sladkorno boleznijo. Inozitol namreč sodeluje pri kontroli ravni krvnega sladkorja z izboljšanjem odzivnosti celic na inzulin. To pomeni, da se celice hitreje odzovejo na inzulin in začnejo s privzemom glukoze iz krvi. Rezultat je nižja raven krvnega sladkorja in nižja raven inzulina v krvi.

Dodajanje inozitola je prepoznano kot izjemno koristno pri sindromu policističnih jajčnikov, predvsem pri ženskah s povišano ravnjo androgenih hormonov. Pri tej skupini žensk poveča verjetnost ovulacije in kakovost jajčnih celic ter zmanjšuje morebitno pretirano poraščenost s pozitivnim vplivom na presnovno zdravje in raven hormonov. Vsi te mehanizmi delovanja podprejo zanositev. Najbolj učinkovito bo dodajanje 2-4 g inozitola/dan in sicer v razmerju 40:1 mio-inozitol:D-kiroinotizol. To je razmerje, ki je naravno prisotno v krvni plazmi.

Dodajanje inozitola (2-4 g mioinozitola/dan, po 1. trimesečju) je morda koristno tudi pri zmanjšanju verjetnosti za razvoj nosečniške sladkorne bolezni oziroma koristno za lažjo kontrolo le te. Še šibkejši znanstveni dokazi so za učinkovitost inozitola pri zmanjšanju verjetnosti za previsok krvni tlak med nosečnostjo ter prezgodnji porod. Dodajanje inozitola je smiselno za nosečnice s PCOS in tiste s prekomerno telesno maso ali debelostjo.

Viri

Abdelrahman, M. A., Osama, H., Saeed, H., Madney, Y. M., Harb, H. S., & Abdelrahim, M. E. A. (2023). Impact of n-3 polyunsaturated fatty acid intake in pregnancy on maternal health and birth outcomes: systematic review and meta-analysis from randomized controlled trails. Archives of gynecology and obstetrics, 307(1), 249–262

Attaman, J. A., Toth, T. L., Furtado, J., Campos, H., Hauser, R., & Chavarro, J. E. (2012). Dietary fat and semen quality among men attending a fertility clinic. Human reproduction (Oxford, England), 27(5), 1466–1474.

Calagna, G., Catinella, V., Polito, S., Schiattarella, A., De Franciscis, P., D’Antonio, F., Calì, G., Perino, A., & Cucinella, G. (2022). Vitamin D and Male Reproduction: Updated Evidence Based on Literature Review. Nutrients, 14(16), 3278

Chen M. Y., Rose C. E., Qi Y. P., Williams J. L., Yeung L. F., Berry R. J., Hao L., Cannon M. J., Crider K. S. 2019. Defining the plasma folate concentration associated with the red blood cell folate concentration threshold for optimal neural tube defects prevention: a population-based, randomized trial of folic acid supplementation. The American Journal of Clinical Nutrition, 109, 5: 1–10

Chiu, Y. H., Karmon, A. E., Gaskins, A. J., Arvizu, M., Williams, P. L., Souter, I., Rueda, B. R., Hauser, R., Chavarro, J. E., & EARTH Study Team (2018). Serum omega-3 fatty acids and treatment outcomes among women undergoing assisted reproduction. Human reproduction (Oxford, England), 33(1), 156–165.

Chu J., Gallos I., Tobias A., Tan B., Eapen A., Coomarasamy A. 2018. Vitamin D and assisted reproductive treatment outcome: a systematic review and meta-analysis. Human Reproduction (Oxford, England), 33, 1: 65–78

Cirillo M., Coccia M. E., Attanasio M., Fatini C. 2021. Homocysteine, vitamin B status and MTHFR polymorphisms in Italian infertile women. European Journal of Obstetrics, Gynecology and Reproductive Biology, 263: 72–77

EFSA Panel on Dietetic Products, Nutrition, and Allergies (NDA); Scientific Opinion on Dietary Reference Values for fats, including saturated fatty acids, polyunsaturated fatty acids, monounsaturated fatty acids, trans fatty acids, and cholesterol. EFSA Journal 2010; 8(3):1461.

Falsig, A. L., Gleerup, C. S., & Knudsen, U. B. (2019). The influence of omega-3 fatty acids on semen quality markers: a systematic PRISMA review. Andrology, 7(6), 794–803.

Fichera M., Török P., Tesarik J., Della Corte L., Rizzo G., Garzon S., Carlea A., Di Angelo Antonio S., Zito G., Panella M. M. 2020. Vitamin D, reproductive disorders and assisted reproduction: evidences and perspectives. International Journal of Food Sciences and Nutrition, 71, 3: 276–277

Greff, D., Juhász, A. E., Váncsa, S., Váradi, A., Sipos, Z., Szinte, J., Park, S., Hegyi, P., Nyirády, P., Ács, N., Várbíró, S., & Horváth, E. M. (2023). Inositol is an effective and safe treatment in polycystic ovary syndrome: a systematic review and meta-analysis of randomized controlled trials. Reproductive biology and endocrinology : RB&E, 21(1), 10.

Greff, D., Váncsa, S., Váradi, A., Szinte, J., Park, S., Hegyi, P., Nyirády, P., Ács, N., Horváth, E. M., & Várbíró, S. (2023). Myoinositols Prevent Gestational Diabetes Mellitus and Related Complications: A Systematic Review and Meta-Analysis of Randomized Controlled Trials. Nutrients, 15(19), 4224.

Grzeczka A., Graczyk S., Skowronska A., Skowronski M. T., Kordowitzki P. 2022. Relevance of vitamin D and its deficiency for the ovarian follicle and the oocyte: an update. Nutrients, 14, 18, 3712: 10.3390/nu14183712

Hammiche, F., Vujkovic, M., Wijburg, W., de Vries, J. H., Macklon, N. S., Laven, J. S., & Steegers-Theunissen, R. P. (2011). Increased preconception omega-3 polyunsaturated fatty acid intake improves embryo morphology. Fertility and sterility, 95(5), 1820–1823.

Kamenov, Z., & Gateva, A. (2020). Inositols in PCOS. Molecules (Basel, Switzerland), 25(23), 5566.

Liu, W., Gao, M., Yang, S., Sun, C., Bi, Y., Li, Y., Wang, J., & Yuan, X. (2023). Effects of omega-3 supplementation on glucose and lipid metabolism in patients with gestational diabetes: A meta-analysis of randomized controlled trials. Journal of diabetes and its complications, 37(4), 108451. 

NIJZ, 2025, Smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D, https://nijz.si/wp-content/uploads/2025/11/VIT-D-SMERNICE-19-11-2025_splet_CIP-K2.pdf

Pagliardini L., Viganò P., Molgora M., Persico P., Salonia A., Vailati S. H., Paffoni A., Somigliana E., Papaleo E., Candiani M. 2015. High prevalence of vitamin D deficiency in infertile women referring for assisted reproduction. Nutrients, 7, 12, doi: 10.3390/nu7125516

Salas-Huetos, A., Arvizu, M., Mínguez-Alarcón, L., Mitsunami, M., Ribas-Maynou, J., Yeste, M., Ford, J. B., Souter, I., Chavarro, J. E., & EARTH Study Team (2022). Women’s and men’s intake of omega-3 fatty acids and their food sources and assisted reproductive technology outcomes. American journal of obstetrics and gynecology, 227(2), 246.e1–246.e11.

Unfer, V., Russo, M., Aragona, C., Bilotta, G., Montanino Oliva, M., & Bizzarri, M. (2023). Treatment with Myo-Inositol Does Not Improve the Clinical Features in All PCOS Phenotypes. Biomedicines, 11(6), 1759.

Vidmar M., Grzelj J., Gersak K., Mlinarič-Raščan I. 2016. Decreased enzymatic activity of 5,10-methylenetetrahydrofolate reductase (MTHFR) as a risk factor for the development of several diseases. Zdravniški Vestnik, 85: 327–327

WHO. 2015. Serum and red blood cell folate concentrations for assessing folate status in populations. Vitamin and Mineral Nutrition Information System. Geneva, World Health Organization, https://iris.who.int/bitstream/handle/10665/162114/WHO_NMH_NHD_EPG_15.01.pdf?sequence=1