Zanositev – podprita jo z zdravim življenjskim slogom

Najbolje je, da je zanositev načrtovana, saj se tako par lahko nanjo dobro pripravi. Tudi z vidika ustrezne prehranjenosti in vzdrževanja zdravega življenjskega sloga. Prvih 1000 dni življenja otroka je najbolj pomembnih za podporo njegovega intenzivnega razvoja (razvoj telesa, možganov, presnove, imunskega sistema) in dolgoročnega zdravja. V to obdobje spada že 90 dni pred zanositvijo, saj takrat zorijo moške in ženske spolne celice (semenčice in jajčna celica).

Vpliv življenjskega sloga para na verjetnost za zanositev

Vsaj tri mesece pred načrtovanjem zanositve je priporočljivo, da oba partnerja poskrbita za uravnoteženo prehrano in zdrav življenjski slog.

To pri ženski podpre potek ovulacije, ki je predpogoj za zanositev, izboljša kakovost jajčne celice ter podpre ugnezditev zarodka. Prav tako podpre normalen potek nosečnosti s primerno zalogo vitaminov in mineralov v telesu ženske. Slednje ima pomemben vpliv na razvoj ploda med nosečnostjo, potek nosečnosti ter zdravje matere med in po nosečnosti.

Pri moškem pa zdrav življenjski slog ugodno vpliva na kakovost semena, ki je prav tako izjemno pomembna za zanositev.

Poleg tega življenjski slog partnerjev pred zanositvijo vpliva celo na izražanje genov pri potomcu in s tem na njegovo dolgoročno zdravje. Zdrav življenjski slog partnerjev torej poveča verjetnost zanositve, podpre normalen potek nosečnosti in razvoj ploda ter celo zmanjša tveganje za razvoj nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni pri potomcu po rojstvu.

Kaj sestavlja zdrav življenjski slog?

Vsaj tri mesece pred zanositvijo poskrbita za:

• 3-5 uravnoteženih obrokov dnevno, ki vključujejo sadje in/ali zelenjavo. Več o primerni prehrani in sestavi obrokov v članku ”Plodnost in zdrava prehrana – povečajte plodnost z ustreznimi živili” in ”Uravnotežen obrok – kako ga sestaviti?”;
• redno gibanje (vsako gibanje je boljše kot nič, idealno pa vsaj 150 min zmerno intenzivne vzdržljivostne vadbe/teden in vadba z bremeni 2x/teden);
• vsaj 7 ur spanja/dan;
• kontrola stresa (npr. z gibanjem, zapisovanjem misli v dnevnik, meditacijo, obiskom psihološkega svetovanja);
• izogibanje vnosu alkohola in kajenju.
• dodajanje priporočenih prehranskih dopolnil. Več o tem v članku ”Zanositev – ali priprava nanjo vključuje prehranska dopolnila?”.

Dejavniki z negativnim vplivom na verjetnost za zanositev

Po drugi strani imajo neuravotežena prehrana, pomanjkanja vitaminov in mineralov v telesu, podhranjenost, debelost, sedeč življenjski slog, nekontrolirana raven stresa, visok vnos alkohola, kajenje in izpostavljenost okoljskim onesnaževalom negativen vpliv na žensko in moško plodnost kot tudi na dolgoročno zdravje otroka v primeru zanositve. Več o negativnem vplivu nezdravih navad najdeš v prispevku Plodnost – negativen vpliv kajenja in alkohola.

Viri

Likhar, A., & Patil, M. S. (2022). Importance of Maternal Nutrition in the First 1,000 Days of Life and Its Effects on Child Development: A Narrative Review. Cureus, 14(10), e30083. https://doi.org/10.7759/cureus.30083

Pascoal, G. F. L., Geraldi, M. V., Maróstica, M. R., Jr, & Ong, T. P. (2022). Effect of Paternal Diet on Spermatogenesis and Offspring Health: Focus on Epigenetics and Interventions with Food Bioactive Compounds. Nutrients, 14(10), 2150. https://doi.org/10.3390/nu14102150