Kaj so mikotoksini in v kateri hrani se nahajajo?

Mikotoksini so naravni metaboliti, ki jih proizvajajo glive in so lahko strupeni za ljudi in živali. Največjo nevarnost za zastrupitev z mikotoksini predstavlja zaužitje plesnive hrane, do zastrupitve pa lahko pride tudi preko vdihavanja in stika s kožo. 

Viri mikotoksinov

Mikotoksini so odporni na postopke predelave in kuhanja hrane in so lahko strupeni že v zelo nizkih koncentracijah. Onesnažijo lahko kmetijske pridelke, zlasti žita, pojavljajo pa se tudi v sadju, zelenjavi in živalskih proizvodih (meso, mlečni izdelki, jajca). Negativno lahko vplivajo na posamezne ali več organov, kot so jetra, ledvice in imunski sistem. Številni mikotoksini so za ljudi lahko tudi rakotvorni.

Škodljivost mikotoksinov

Na zdravje ljudi vpliva več glavnih skupin mikotoksinov: aflatoksini (lahko povzročajo raka na jetrih in so povezani z motnjami rasti ploda), ohratoksini (lahko povzročajo bolezni ledvic), fumonizini (lahko povzročajo raka požiralnika in okvare nevralne cevi ploda), trihoteceni (imajo škodljive učinke za imunski sistem in povzročajo gastroenteritis), patulin (ima mutagene, nevrotoksične, genotoksične, imunotoksične, gastrointestinalne učinke ter lahko povzroča raka) in zearalenoni (ima estrogene učinke in lahko povzroča številne bolezni reproduktivnega sistema). Aflatoksini in fumonizini so najpomembnejši mikotoksini, ki povzročajo škodljive zdravstvene zaplete pri plodu in otrocih. Nosečnice, razvijajoči se plod in dojenčki so še posebej izpostavljeni okoljskim onesnaževalom, kot so mikotoksini. Mikotoksini iz hrane, ki jih je zaužila nosečnica lahko prehajajo skozi posteljico in tako negativno vplivajo plod. 

Kako zmanjšati vnos mikotoksinov?

Izpostavljenost mikotoksinov lahko zmanjšamo z ustreznim shranjevanjem živil v suhih in hladnih prostorih. Živila, ki so bila shranjena neustrezno ali pa je na njih vidna gniloba ali plesen oz. je živilo spremenilo barvo ali ima neprimeren vonj, je potrebno zavreči v celoti. Če npr. plesniv kruh le obrežemo, se ne obvarujemo pred mikotoksini, saj se mikotoksini iz plesni nahajajo tudi v notranjosti kruha.

Viri

Alvito P., Pereira-da-Silva L. (2022). Mycotoxin Exposure during the First 1000 Days of Life and Its Impact on Children’s Health: A Clinical Overview- Toxins, 14, 3: 189. doi: 10.3390/toxins14030189

Bacha, S. A. S., Li, Y., Nie, J., Xu, G., Han, L., & Farooq, S. (2023). Comprehensive review on patulin and Alternaria toxins in fruit and derived products. Frontiers in Plant Science, 14. doi: 10.3389/fpls.2023.1139757

Kyei N. N. A., Boakye D., Gabrysch S. (2020). Maternal mycotoxin exposure and adverse pregnancy outcomes: a systematic review. Mycotoxin Research, 36: 243–255. doi: 10.1007/s12550-019-00384-6

Puel O., Galtier P., Oswald I. P. (2010). Biosynthesis and toxicological effects of patulin. Toxins, 2, 4: 613-31. doi: 10.3390/toxins2040613