Družinske navade, ki pozitivno vplivajo na uvajanje goste hrane in prehranjevanje otroka

Družinske navade lahko pozitivno vplivajo na uvajanje goste hrane in spodbujajo zdrav odnos do prehranjevanja. Skušajte vpeljati spodnjih 5 družinskih navad, ko boste uvajali gosto hrano.

1. Ustvarite prijetno vzdušje

Uvajanje goste hrane naj bo izvedeno v prijetnem vzdušju, v sklopu skupnih družinskih obrokov. Pri tem naj bo otrok osredotočen na hrano in ne zamoten z zasloni (npr. telefon, tablica, televizija).

2. Upoštevanje signalov lakote in sitosti

Gosto hrano uvajajte z upoštevanjem signalov lakote in sitosti pri otroku. Na ta način pri otroku spodbujate samoregulacijo vnosa hrane, kar prispeva k razvoju bolj zdravih prehranskih vzorcev in zmanjša verjetnost izbirčnosti kot tudi prenajedanja kasneje v življenju. Iz tega razloga je odsvetovano siljenje otroka s hrano kot tudi ponujanje hrane z namenom tolaženja ali nagrajevanja otroka.

4. Bodite vzor

Bodite vzor pri vzdrževanju zdravega življenjskega sloga s sproščenim odnosom do vseh živil ter imejte pravo mero avtoritete v prehrani otroka. Vzpostavite ritem obrokov, skrbite za prijetno vzdušje ob obrokih, zagotavljajte izpostavljenost polnovrednim živilom v domačem okolju ter v prehrano otroka po dopolnjenem 12. mesecu starosti v manjši količini občasno vključujete tudi sladke in slane prigrizke, ki ne smejo veljati za prepovedane.

Vaše prehranske navade in prakse hranjenja pomembno vplivajo na prehranske navade otroka tudi v odrasli dobi. Ker se otroci učijo s posnemanjem, uživajte po konsistenci in izgledu podobno hrano, kot jo ponujate otroku.

5. Spodbujajte in vključite otroka v izbiro

Naloga staršev je, da otroka spodbujate k uživanju hranilno bogatih živil, vzpostavite ritem obrokov ter otroka pohvalite, ko mu uspe poskusiti nova živila. Otrok pa naj sodeluje pri izbiri živil znotraj ponujenih možnosti s strani starša (primer: ‘‘Bi raje jabolko ali hruško?’’) in naj odloča o tem, kakšno količino hrane bo pojedel pri obroku.

Viri

Fewtrell, M., Bronsky, J., Campoy, C., Domellöf, M., Embleton, N., Fidler Mis, N., Hojsak, I., Hulst, J. M., Indrio, F., Lapillonne, A., & Molgaard, C. (2017). Complementary Feeding: A Position Paper by the European Society for Paediatric Gastroenterology, Hepatology, and Nutrition (ESPGHAN) Committee on Nutrition. Journal of pediatric gastroenterology and nutrition, 64(1), 119–132. https://doi.org/10.1097/MPG.0000000000001454

Gouveia, M. J., Canavarro, M. C., & Moreira, H. (2019). How can mindful parenting be related to emotional eating and overeating in childhood and adolescence? The mediating role of parenting stress and parental child-feeding practices. Appetite, 138, 102–114. https://doi.org/10.1016/j.appet.2019.03.021

Haines, J., Haycraft, E., Lytle, L., Nicklaus, S., Kok, F. J., Merdji, M., Fisberg, M., Moreno, L. A., Goulet, O., & Hughes, S. O. (2019). Nurturing Children’s Healthy Eating: Position statement. Appetite, 137, 124–133. https://doi.org/10.1016/j.appet.2019.02.007

Lev-Ari, L., Zohar, A. H., Bachner-Melman, R., & Totah Hanhart, A. (2021). Intergenerational Transmission of Child Feeding Practices. International journal of environmental research and public health, 18(15), 8183. https://doi.org/10.3390/ijerph18158183