7 najpogostejših prehranskih mitov v obdobju dojenja

Si že slišala/a za teh 7 najpogostejših prehranskih mitov v obdobju dojenja? Preveri, če držijo.

1. Doječa mama se mora izogibati določenim živilom, saj dojenčku povzročajo krče oz. kolike

Zaenkrat še ne vemo točnega razloga za nastanek krčev ali kolik. K nastanku najverjetneje prispevajo različni dejavniki:

• razvijanje prebavnega sistema,
• neravnovesje črevesne mikrobiote,
• motena gibljivost črevesja,
• alergije in/ali intolerance na hrano in
• psihološki dejavniki (stres v družini).

Krči oz. kolike se lahko pojavijo tako pri dojenih dojenčkih kot pri dojenčkih, ki so hranjeni z mlečno formulo.

Žal raziskave, ki bi preučevale povezavo med materino prehrano in dojenčkovimi krči ali pa povezavo med vrsto mlečne formule in dojenčkovimi krčmi še niso dovolj dobre, da bi lahko iz njih delali zaključke. Izključevanje živil iz prehrane doječe mame z namenom preprečevanja kolik se odsvetuje, prav tako pa se odsvetuje menjava mlečne formule brez predhodnega posveta z izbranim pediatrom ter kliničnim dietetikom.

Obstoječe raziskave sicer nakazujejo, da lahko dojenčkove krče lajša dodajanje probiotičnega bakterijskega seva Lactobacillus reuteri DSM 17938 pri dojenčku.

2. Doječa mama ne sme piti kave

V splošnem je uživanje kave med dojenjem varno, kar pomeni, da lahko tudi med dojenjem spiješ skodelico svoje najljubše kave.

Kljub temu se priporoča, da se v obdobju dojenja ne zaužije več kot 200 mg kofeina/dan oz. dve skodelice kave/dan. 

Kofein namreč prehaja v materino mleko in lahko pri dojenčku povzroča razdražljivost, nemirnost in nespečnost. Smiselno je, da kavo ali živila, ki vsebujejo kofein (predvsem energijske pijače, kole, pravi čaj), zaužiješ tik po dojenju ali črpanju mleka, saj se bo v času do naslednjega podoja ali črpanja nekaj kofeina že izločilo iz tvojega telesa zaradi česar bo koncentracija v mleku manjša. 

3. Pitje piva vodi v večjo količino mleka pri doječi mami

Čeprav lahko sestavina piva, ki prihaja iz ječmena, pri doječi mami stimulira izločanje hormona prolaktin, ki nato stimulira laktogenezo oz. sintezo mleka, ne moremo trditi, da pivo poveča količino materinega mleka.

Pivo namreč vsebuje tudi alkohol, ki zavre refleks izločanja mleka, kar vodi v začasno manjšo količino mleka, ki ga otrok lahko zaužije. Poleg tega alkohol negativno spremeni okus materinega mleka, zaradi česar lahko dojenček začne zavračati materino mleko.

4. Doječa mama se mora izogibati alergenom, saj tako zmanjša možnost razvoja alergij pri dojenčku

Doječa mama, ki sama nima dokazane alergije na hrano, njen dojenček pa nima suma na alergijo, naj se ne izogiba nobenemu alergenu. Hipoalergena prehrana doječe mame oz. izogibanje alergogenim živilom, kot so na primer mleko, jajca, pšenica, ribe, ne zmanjša tveganja za pojav alergije pri dojenčku.

Pravzaprav ima lahko uživanje pestre prehrane pri doječi mami zaščitni učinek pred razvojem alergij pri dojenčku. Preko materinega mleka se dojenčkov imunski sistem spozna z različnimi alergeni, kar ugodno vpliva na razvoj otrokovega imunskega sistema. Poleg tega izključevanje živil iz prehrane pomeni večje tveganje za pomanjkanje hranil pri doječi mami, kar lahko vodi tako v negativne zdravstvene posledice kot tudi v manjšo motivacijo za dojenje.

V primeru alergij v družini se o svoji prehrani posvetuj z izbranim zdravnikom oz. pediatrom. Le ob utemeljenem ali potrjenem sumu, da je tvoja prehrana povezana z zdravstvenimi težavami otroka, je smiselno začasno izločanje določenih živil iz prehrane. Slednje mora odrediti zdravnik, ki določi tudi čas poskusnega prenehanja z dieto. Ker lahko zaradi diete pride do pomanjkanja različnih hranil, je priporočljivo, da se posvetuješ tudi s (kliničnim) dietetikom, ki ti bo pomagal vzpostaviti nov način prehranjevanja.

5. Dojen dojenček oz. dojenček hranjen z mlečno formulo poleti potrebuje dodaten vnos tekočine

Zdrav dojen novorojenček ne potrebuje vode ali druge tekočine, saj vodo, ki jo potrebuje za hidracijo zaužije z materinim mlekom. Vodo (priporočljivo prekuhano tekočo pitno vodo) ali druge tekočine (npr. rehidracijske tekočine) naj dojen novorojenček oz. dojenček dobiva zgolj zaradi zdravstvenih razlogov (povišana temperatura, bruhanje, driska). Reden vnos tekočine, najbolje vode ali nesladkanega čaja, prične dojenček uživati ob uvajanju goste hrane. Več o hidraciji otrok si lahko preberš v prispevku Hidracija otrok – kdaj, kaj in koliko naj otrok pije?.

Če meniš, da tvoj dojenček potrebuje dodaten vnos tekočine (npr. poleti, bolezen), se posvetuj s pediatrom.

6. Bebe čaj oz. čaj, ki vsebuje sladki janež ali komarček je primeren čaj za dojenčke

Čeprav se komarčkov čaj pogosto uporablja kot pomirjevalni čaj za dojenčke, še ne vemo, ali je njegova uporaba pri dojenčkih in majhnih otrocih varna. Evropska agencija za zdravila zato odsvetuje uporabo komarčkovega čaja in drugih pripravkov iz komarčka za otroke mlajše od 4 let.

7. Vitamin D pri dojenčkih povzroča krče

Zaenkrat ni znanstvenih dokazov, ki bi potrdili, da vitamin D povzroča krče pri dojenčkih. 

Vitamin D je primarno vključen v absorpcijo kalcija in fosforja v tankem črevesu ter s tem v ohranjanje zdravih kosti in zob. Med drugim ima vitamin D tudi pomembno vlogo pri normalnem delovanju imunskega sistema. Ker materino mleko ne vsebuje zadostne količine vitamina D in ker dojenčkov ni priporočljivo prekomerno izpostavljati sončni svetlobi, je potrebno dojenčkom vitamin D dodajati.

Priporočen dnevni odmerek vitamina D₃ za dojenčke je 400 ME oz. 10 μg. V Sloveniji se dojenčkom vitamin D₃ običajno dodaja v obliki kapljic, in sicer kot zdravilo Oleovit D₃ ali Plivit D₃

Viri

EFSA NDA Panel (EFSA Panel on Dietetic Products, Nutrition and Allergies), 2015. Scientific Opinion on the safety of caffeine. EFSA Journal 2015; 13(5):4102, 120 pp. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2015.4102

EMA. 2010. FRUCTUS FENNEL FRUIT, SWEET HMPC – Assessment Report Summary for the Public. https://www.ema.europa.eu/en/documents/herbal-summary/foeniculum-vulgare-miller-subsp-vulgare-var-dulce-miller-thellung-fructus-fennel-fruit-sweet-hmpc-assessment-report-summary-public_en.pdf (marec 2025)

Fajdiga Turk V., Benedik E. Prehrana nosečnice in doječe matere. V: Pričakujemo dojenčka: vodnik o nosečnosti, porodu in zgodnjem starševstvu. Krotec I., Drglin Z., Mihevc Ponikvar B., Broder M., Kotar S., Pibernik T. (ur.). Ljubljana, DZS: 24-26 https://zdaj.net/wp-content/uploads/2021/04/Pricakujemo-dojencka.pdf

Gordon, M., Biagioli, E., Sorrenti, M., Lingua, C., Moja, L., Banks, S. S., Ceratto, S., & Savino, F. (2018). Dietary modifications for infantile colic. The Cochrane database of systematic reviews, 10(10), CD011029. https://doi.org/10.1002/14651858.CD011029.pub2

Hjern, A., Lindblom, K., Reuter, A., & Silfverdal, S. A. (2020). A systematic review of prevention and treatment of infantile colic. Acta paediatrica (Oslo, Norway : 1992), 109(9), 1733–1744. https://doi.org/10.1111/apa.15247

Jeurink, P. V., Knipping, K., Wiens, F., Barańska, K., Stahl, B., Garssen, J., & Krolak-Olejnik, B. (2019). Importance of maternal diet in the training of the infant’s immune system during gestation and lactation. Critical reviews in food science and nutrition, 59(8), 1311–1319. https://doi.org/10.1080/10408398.2017.1405907

Jullien S. (2021). Vitamin D prophylaxis in infancy. BMC pediatrics, 21(Suppl 1), 319. https://doi.org/10.1186/s12887-021-02776-z

Koletzko, B., & Lehner, F. (2000). Beer and breastfeeding. Advances in experimental medicine and biology, 478, 23–28. https://doi.org/10.1007/0-306-46830-1_2

La Leche League. 2021. Will Caffeine Affect My Baby?. https://llli.org/breastfeeding-info/caffeine/ (marec 2025)

Lipovec N., Kranjc K., Benedik E. 2022. Prehrana doječe matere. Slovenska pediatrija, 29: 185-189

Mayo Clinic. 2022. Colic. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/colic/symptoms-causes/syc-20371074 (marec 2025)

McCreedy, A., Bird, S., Brown, L. J., Shaw-Stewart, J., & Chen, Y. F. (2018). Effects of maternal caffeine consumption on the breastfed child: a systematic review. Swiss medical weekly, 148, w14665. https://doi.org/10.4414/smw.2018.14665

Vandenplas, Y., Broekaert, I., Domellöf, M., Indrio, F., Lapillonne, A., Pienar, C., Ribes-Koninckx, C., Shamir, R., Szajewska, H., Thapar, N., Thomassen, R. A., Verduci, E., & West, C. (2023). An ESPGHAN position paper on the diagnosis, management and prevention of cow’s milk allergy. Journal of pediatric gastroenterology and nutrition. https://doi.org/10.1097/MPG.0000000000003897

WebMed. 2023. Is Caffeine Safe While Breastfeeding?. https://www.webmd.com/baby/is-caffeine-safe-while-breastfeeding (marec 2025)