Prepovedana in odsvetovana živila za otroke do 12. meseca starosti

Prepovedana in odsvetovana živila za dojenčke oz. otroke do 12. meseca starosti predstavljajo tveganje za njegovo zdravje. Preberi, katera so ta živila in zakaj se jim moraš v prehrani svojega otroka izogibati.

Med

Uživanje medu pri dojenčkih pred 12. mesecem starosti ni dovoljeno, saj med vsebuje spore bakterije Clostridium botulinum, ki povzročajo otroški botulizem. Spore bakterije so toplotno odporne in izločajo strup, ki vpliva na živčni sistem in lahko pri dojenčkih privede tudi do smrti. Spore se lahko inaktivira le z ustrezno visokotlačno in visokotemperaturno obdelavo, ki pa se uporablja le v živilski industriji.

Kravje mleko kot samostojni napitek

Kravje mleko in mleko drugih sesalcev (kozje, ovčje, kobilje …) ter sojin rastlinski napitek, kot samostojna pijača oz. v večjih količinah, ni primerno živilo za dojenčke mlajše od 12. meseca starosti.

Kravje mleko ni primerno, ker:

• ima neustrezno maščobno kislinsko sestavo,
• vsebuje premalo vitaminov in joda ter
• preveč beljakovin in mineralov, kar lahko obremeni ledvice in zavira absorpcijo železa, kar lahko vodi v slabokrvnost.

V mlečnih kašicah za dojenčke naj se uporablja izčrpano materino mleko ali mlečna formula.

Sol in soljena hrana

Dojenček lahko zaužije sol, ki je v hrani naravno prisotna, vendar pa je dodajanje soli pri pripravi obrokov za dojenčke odsvetovano. Ker imamo ljudje tako za sladek kot slan okus prirojene preference, lahko slana živila, ki so bolj okusna, zmanjšajo dojenčkovo pripravljenost za uživanje živil brez močnega okusa.

Pri pripravi obrokov uporabljaj osnovna in ne (visoko) predelana živila (npr. konzervirane omake, juhe iz vrečke ipd.) ter hrane dojenčkom NE soli. Dojenčki imajo namreč nižje potrebe po natriju (ta se nahaja v kuhinjski soli). Poleg tega je količina soli v družinski prehrani za dojenčkovi ledvici, ki se do 12. meseca starosti še razvijata, izjemno obremenjujoča. Uživanje (preveč) soli negativno vpliva tudi na zdravje kasneje v življenju, saj poveča tveganje za povišan krvni tlak, debelost, srčno-žilne bolezni in sladkorno bolezen.

Občutek, da je neslana hrana ”brez okusa”, je posledica tega, da smo odrasli navajeni uživati (zelo) slana živila. Sol prični uvajati šele po dopolnjenem 12. mesecu starosti.

Sladkor, sladka živila ter sladke pijače

Energijska obogatitev kašic s sladkorjem, sladkimi sirupi in medom je odsvetovana, saj bo s tem otrok razvil še večjo preferenco za živila z visoko vsebnostjo sladkorja. Preferenca sladkega okusa je otrokom prirojena in se le dodatno stopnjuje ob večji izpostavljenosti sladkemu okusu.

Večji vnos živil z visoko vsebnostjo sladkorja v zgodnjem otroštvu je dolgoročno povezan z večjim tveganjem za prekomerno telesno maso, debelost, povišan krvni tlak, povišano raven krvnih lipidov (trigliceridov) in srčno-žilne bolezni. Poleg tega bo dojenček z večjo preferenco za sladek okus težje sprejel različne vrste zelenjave ob uvajanju goste hrane.

Pikantna hrana

Čeprav dojenček lahko uživa manj začinjeno in blago pikantno hrano, svetujemo, da se v začetku uvajanja goste hrane začimb ne uvaja, saj se tako dojenček spozna s pravim in raznolikim okusom hrane. Nato lahko uvajate sprva blage začimbe in zelišča, npr. kumino, kurkumo, koriander, kasneje pa postopoma, v kolikor doma uporabljate pekoče začimbe, tudi npr. poper, ingver, čili. Količina tako blagih kot pekočih začimb naj bo zmerna in manjša kot v družinski prehrani.

Kapsaicin, ostra sestavina pekočih živil, ima namreč kompleksne fiziološke učinke, saj povzroča bolečino ter poškodbe sluznice, poleg tega poveča verjetnost za pojav zgage po jedi.

Živila in pijače, ki vsebujejo kofein

Uživanje kofeina pri otrocih ni priporočljivo, saj kofein povečuje možgansko aktivnost ter s tem ovira normalen razvoj otrok. Čeprav ne moremo z gotovostjo trditi, da kofein pri dojenčkih povzroča razdražljivost, nemirnost in nespečnost, so pijače, kot so ledeni čaj, kola in druge sladke gazirane pijače, neustrezna pijača za dojenčka. Poleg kofeina tovrstne pijače vsebujejo tudi večje količine sladkorja, ki je prav tako odsvetovan za dojenčka. Kofein se nahaja tudi v pravem čaju (črni in zeleni čaj), zato ga dojenčku in malčku ne ponujaj.

Surovo, nepasterizirano mleko in mlečni izdelki

Z namenom zmanjšanja možnosti okužb s patogenimi mikroorganizmi, kot je Listeria monocytogenes, hranjenje dojenčka z nepasteriziranim ali surovim mlekom in mlečnimi izdelki iz nepasteriziranega mleka, kot so mehki siri in skuta, ni dovoljeno. Vedno se je potrebno prepričati, da je izdelek pasteriziran, kar mora biti navedeno na embalaži izdelka.

Surovo meso in jedi iz surovega mesa

Z namenom zmanjšanja možnosti okužb s patogenimi mikroorganizmi, hranjenje dojenčka s surovim mesom (npr. tatarski biftek, goveji carpaccio), suhomesnatimi izdelki (npr. suhe salame in klobase, pršut) in manj pečenim mesom (npr. rare, medium rare, medium ter medium well pečeno meso) ni dovoljeno. Z uživanjem surovega mesa ali neustrezno toplotno obdelanega mesa se poveča tveganje za zastrupitev s patogenimi virusi, bakterijami, kot sta salmonela in E. coli, ter paraziti.

Za preprečevanje okužb je pomembno hranjenje dojenčka z ustrezno toplotno obdelanim mesom. Perutnina je ustrezno toplotno obdelana, ko središčna temperatura mesa doseže vsaj 82 °C (cela perutnina) oz. vsaj 74 °C za 15 sekund (manjši kosi). Svinjina je ustrezno toplotno obdelana, ko središčna temperatura mesa doseže vsaj 68 °C za 15 sekund, goveje, telečje in ovčje meso pa je ustrezno toplotno obdelano, ko središčna temperatura doseže vsaj 63 °C za 15 sekund.

Surova jajca in jedi iz surovih, toplotno premalo obdelanih jajc

Z namenom zmanjšanja možnosti okužb s patogenimi mikroorganizmi, hranjenje dojenčka s surovimi jajci in jedmi iz surovih jajc, kot so tiramisu, čokoladni mousse, domača (sveže pripravljena) majoneza in aioli omaka, nekatere kremne sladice ter prelivi za solate, ter toplotno manj obdelanih jajc, kot so npr. mehko kuhana jajca in jajca na oko, ni dovoljeno. Te jedi in živila praviloma niso toplotno obdelana, zato obstaja visoko tveganje za zastrupitev z bakterijami, kot sta Salmonella spp. in Campylobacter jejuni. Prav tako lahko mehko kuhana jajca in jajca na oko pri dojenčkih s predispozicijo za alergije predstavljajo večje tveganje za razvoj alergijske reakcije.

Priporoča se le uvajanje dobro toplotno obdelanih jajc, v obliki omlete ali trdo kuhanih jajc.

Predelane mesnine

Predelane mesnine, kot so salame, klobase, paštete, hrenovke, so zaradi svoje manj ugodne hranilne sestave (veliko soli, nasičenih maščob in aditivov) neustrezno živilo za dojenčke. Svetujemo, da dojenčku pri uvajanju goste hrane raje ponudiš sveže, toplotno obdelano pusto meso, kot so npr. piščančja prsa, puran, manj mastni kosi rdečega mesa.

Surove in prekajene ribe

Z namenom zmanjšanja možnosti okužb s patogenimi mikroorganizmi, svetujemo, da dojenčka ne hraniš s surovimi ali prekajenimi oz. dimljenim ribami. To pomeni izogibanje sushiju, sashimiju, ribjemu carpacciu, dimljenemu oz. prekajenemu lososu, postrvi ali slaniku ter ceviche-ju. Prav tako je potrebno izogibanje nezadostno toplotno obdelanim morskim sadežem, npr. vsem školjkam, rakcem, hobotnici itn.

Svetujemo, da dojenčku raje ponudiš ustrezno toplotno obdelane manjše morske ribe, ki so bogat vir omega-3 maščobnih kislin (girice, sardele, skuša, orada, brancin, tudi postrv). Dojenčku lahko ponudiš tudi konzervirane ribe, npr. sardine, skuša.

Opozorilo: Zaradi tveganja za zadušitev je potrebno pred hranjenjem dojenčka z ribami, le-tem odstraniti vse kosti in koščice. Najbolje je, da ribo v celoti pretipaš s prsti in se tako prepričaš, da so odstranjene vse kosti, tudi tiste najmanjše.

Večje ribe

Da bi omejili uživanje onesnaževal, kot so težke kovine, je dojenčku priporočljivo uvajati manjše morske ribe (girice, sardele, skuša, orada, brancin), morskim sadežem in večjim plenilskim ribam (npr. tuna, morski pes, mečarica, kraljeva skuša, ščuka), pa se je priporočljivo izogibati oz. jih ponujati občasno. Velike ribe tekom svojega življenja zaužijejo ogromno manjših rib, saj so na koncu prehranjevalne verige, ter do ulova živijo dlje kot manjše ribe. Zato je v njihovem telesu nakopičenih več težkih kovin, predvsem metilnega živega srebra in arzena, ki sta izredno škodljiva za razvijajoči se živčni sistem dojenčka.

Siri s plesnijo

Z namenom zmanjšanja možnosti okužb naj dojenček do 12. meseca starosti sirov s plemenito plesnijo (brie, gorgonzola, camembert, rocquefort) in drugih sirov s plesnijo ne uživa. Zaradi potencialno neustrezne hrambe bi se lahko poleg plemenite plesni razvile še druge, zdravju škodljive plesni, ki imajo lahko negativen vpliv na zdravje dojenčka. Nekateri siri s plemenito plesnijo tudi niso vedno pasterizirani. Prav tako so ti siri bogati s soljo, kar je tudi s prehranskega vidika manj ustrezno za dojenčka.

V kolikor so plemeniti siri ustrezno toplotno obdelani, jih po 12. mesecu starosti lahko brez skrbi za zastrupitev ponudiš svojemu malčku.

Visoko procesirana živila in ocvrta hrana

Ocvrta živila, delno hidrogenirana rastlinska olja, industrijsko pripravljene slaščice, sladko in slano pecivo iz listnatega testa itn. so živila bogata z nasičenimi in trans maščobnimi kislinami, ki imajo neugoden vpliv na zdravje. Slednje imajo še posebej neugoden vpliv na srčno-žilno zdravje. Zato se je takšnim živilom v prehrani dojenčka potrebno popolnoma izogibati.

Svetujemo, da dojenčku ponudiš sveža, nepredelana, nesladkana in nesoljena osnovna živila ter doma pripravljene obroke.

Rižev napitek

Zaradi zmanjšanja izpostavljenosti anorganskemu arzenu, ki velja za rakotvorno snov prve stopnje, ESPGHAN (Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano) odsvetuje uporabo riževega napitka v prehrani dojenčkov in malčkov. Svetujemo, da namesto riževega napitka v obroke dojenčka raje vključiš izčrpano materino mleko ali mlečno formulo. Pri malčkih je ustreznejša izbira tudi kravje mleko oz. sojin napitek, obogaten s kalcijem, če je otrok alergičen na mleko.

Komarčkov čaj

Koromač, ki se včasih uporablja v obliki čaja (komarčkov čaj) ali poparka za zdravljenje otroških kolik in prebavnih simptomov, vsebuje estragol, ki je genotoksičen ter rakotvorni dejavnik. Zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov o varnosti je Strokovni odbor Evropske agencije za zdravila sklenil, da pripravkov iz koromačevega olja in koromačevega čaja pri otrocih, mlajših od štirih let ni priporočljivo uporabljati.

Viri

Bradford Dietitians. (2015). Every Baby Matters: Guidelines for good nutrition in Bradford. https://www.bradford.gov.uk/media/1907/6-nutrition-guidelines-weaning.pdf (julij 2024)

Bratanič B., Fidler Mis N., Hlastan Ribič C., Poličnik R., Širca Čampa A., Kosem R., Fajdiga Turk V. (2010). Smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke. 3.7.2024: https://www.uzivajmovzdravju.si/wp-content/uploads/2016/02/Smernice_dojencki.pdf (julij 2024)

Fewtrell M., Bronsky J., Campoy C., Domellof M., Fidler Mis N., Hojsak I., Hulst J. M., Indrio F., Lapillonne A., Molgaard C. (2017). Complementary Feeding: A position paper by the European society for paediatric gastroenterology, hepatology, and nutrition (ESPGHAN) committee on nutrition. Journal of Pediatric Gastroenterology and Nutrition, 64(1), 119–132. doi:10.1097/mpg.0000000000001454

Griebel-Thompson, A. K., Murray, A., Morris, K. S., Paluch, R. A., Jacobson, L., & Kong, K. L. (2022). The Association between Maternal Sugar-Sweetened Beverage Consumption and Infant/Toddler Added Sugar Intakes. Nutrients, 14(20), 4359. https://doi.org/10.3390/nu14204359  

McCreedy, A., Bird, S., Brown, L. J., Shaw-Stewart, J., & Chen, Y. F. (2018). Effects of maternal caffeine consumption on the breastfed child: a systematic review. Swiss medical weekly, 148, w14665. https://doi.org/10.4414/smw.2018.14665

NIJZ. (2024). Toplotna obdelava živil. https://nijz.si/moje-okolje/varnost-zivil/toplotna-obdelava-zivil/ (april 2024)

Nowak-Wegryzin A., Fiocchi A. (2009). Rare, medium, or well done? The effect of heating and food matrix on food protein allergenicity. Current Opinion in Allergy and Clinical Immunology, 9, 3: 234-7. doi: 10.1097/ACI.0b013e32832b88e7

Rodriguez-Stanley S., Collings K. L. , Robinson M., Owen W., Miner P. B. Jr. (2001). The effects of capsaicin on reflux, gastric emptying and dyspepsia. Alimentary Pharmacology & Therapeuticss, 14: 129-134. https://doi.org/10.1046/j.1365-2036.2000.00682.x
The association of UK dietitians. 2024. Omega-3. https://www.bda.uk.com/resource/omega-3.html (julij 2024)

Torres-Ugalde Y. C., Romero-Palencia A., Román-Gutiérrez A. D., Ojeda-Ramírez D., Guzmán-Saldaña R. M. E. (2020). Caffeine Consumption in Children: Innocuous or Deleterious? A Systematic Review. International Journal of Environmental Research and Public Health, 17, 7: 2489. https://doi.org/10.3390/ijerph17072489