Plodnost – negativen vpliv kajenja in alkohola

Na plodnost in s tem na verjetnost zanositve vplivajo številni dejavniki, na katere pari nimajo vpliva. Zato je obvladovanje spremenljivih dejavnikov tveganja, kot sta uživanje alkohola in kajenje, izjemnega pomena. Parom se vsaj tri mesece pred načrtovano zanositvijo svetuje, da prenehajo kaditi ter omejijo vnos alkohola na minimum oziroma se tudi vnosu alkohola odpovejo.

Kako kajenja in alkohol poslabšata plodnost

Tako kajenje kot uživanje alkohola namreč v telesu povišata raven vnetnih procesov oziroma oksidativnega stresa, kar negativno vpliva na kakovost spolnih celic ter s tem na žensko in moško plodnost ter verjetnost zanositve.

Večji vnos alkohola pri ženskah poveča tveganje za motnje v menstruacijskem ciklusu, anovulacijo oz. izostanek ovulacije, zgodnjo menopavzo in neplodnost. Prav tako je vnos alkohola pri ženskah povezan z daljšim časom do zanositve, zmanjšano verjetnostjo zanositve in povišanim tveganjem za spontani splav kot tudi s pojavom anovulacij in motnjo lutealne faze. To je skupaj z znanjem o škodljivosti vnosa alkohola med nosečnostjo za razvoj ploda dovolj za spodbujanje žensk k opustitvi uživanja alkohola v času načrtovanja zanositve (tj. vsaj tri mesece pred zanositvijo).

Cigaretni dim je poznan vir toksinov, kot so nikotin, kadmij, policiklični aromatski ogljikovodiki, nitrozamini in aromatski amini, ki so škodljivi za razvoj spolnih celic in sintezo spolnih hormonov. Kajenje poslabša kakovost jajčnih celic in semena, saj vnos omenjenih toksinov v telo povzroča genetske poškodbe v spolnih celicah ter s tem ovira njihovo zorenje.

Negativen vpliv kajenja in alkohola na uspeh ZTO

Izogibanje kajenju v katerikoli obliki ter vnosu alkoholu je izjemno pomembno tudi za pare pred vstopom v postopek zunajtelesne oploditve (ZTO) z lastnimi spolnimi celicami, saj bo tako njihova kakovost večja, kar lahko poveča verjetnost za uspešnost postopka ZTO. Znano je tudi, da pari, ki kadijo, potrebujejo povprečno dvakrat več postopkov ZTO kot pari, ki ne kadijo.

Viri

Anwar, M. Y., Marcus, M., & Taylor, K. C. (2021). The association between alcohol intake and fecundability during menstrual cycle phases. Human reproduction (Oxford, England), 36(9), 2538–2548.

Dodge, L. E., Missmer, S. A., Thornton, K. L., & Hacker, M. R. (2017). Women’s alcohol consumption and cumulative incidence of live birth following in vitro fertilization. Journal of assisted reproduction and genetics, 34(7), 877–883

Gawałek, M., & Sliwowska, J. H. (2015). Neuronal basis of reproductive dysfunctions associated with diet and alcohol: From the womb to adulthood. Reproductive biology, 15(2), 69–78

Practice Committee of the American Society for Reproductive Medicine. 2018. Smoking and infertility: a committee opinion. Fertility and Sterility, 110, 4: 611–616