Koliko naj se telesna masa med nosečnostjo poveča?

Pridobivanje kilogramov med nosečnostjo je normalno in zaželeno

Telesna masa se med nosečnostjo poveča na račun:

• Ploda: polno donošen plod je v povprečju težek 2,5 – 4 kg.
• Prsi: tekom nosečnosti se zaradi proizvodnje mleka povečujejo tudi ženske dojke (0,5-1,5 kg).
• Večje maternice: do približno 1 kg.
• Posteljice: otroku tekom nosečnosti zagotavlja hranila in kisik in v povprečju tehta 0,5 kg pri enoplodni nosečnosti.
• Plodovnice: plodovnica je tekočina, ki obdaja otroka v posteljici in tehta do 1 kg.
• Maščevja: popolnoma normalno je da v tem času ženska pridobi do 3 kg maščevja (ali več). To maščevje bo imelo kasneje velik pomen za samo dojenje!
• Večjega volumna tekočin: tekom nosečnosti se v materinem telesu močno poveča tudi njen volumen krvi in vode – do 3 kg. 

Koliko naj se telesna masa med nosečnostjo poveča?

Čeprav je pridobivanje kilogramov med nosečnostjo normalno, obstajajo smernice glede priporočenega oz. zdravega števila pridobljenih kilogramov, ki se razlikujejo glede na izhodiščne kilograme nosečnice. 

Za ženske s prenizko telesno maso (ITM > 18,5) velja, da naj med nosečnostjo pridobijo 12,5 – 18 kg, ženske z normalno telesno maso (ITM 18,5 – 24,9) naj pridobijo11,5-16 kg, ženske s prekomerno telesno maso (ITM 25 – 29,9) naj pridobijo 7-11,5 kg. Za ženske z debelostjo (ITM > 30) pa velja, da naj v nosečnosti pridobijo 5-9 kg. V kolikor je mati noseča z dvojčki bo seveda pričakovano povečanje telesne mase večje. V tem primeru je optimalno povečanje telesne mase pri nosečnici z zdravo telesno maso 16 – 20 kg.

Kako poskrbeti za zdravo pridobivanje kilogramov med nosečnostjo?

Ker je znatno omejevanje vnosa hrane in s tem načrtno hujšanje v prvih 6 mesecih po porodu strogo odsvetovano, je najboljša preventiva za preprečevanje previsoke ravni pridobljenih kilogramov tekom nosečnosti urejena prehrana in redna telesna aktivnost nosečnice. Poleg tega prevelika količina pridobljenih kilogramov v nosečnosti ne oteži le doseganja prednosečniške telesne mase v enem letu po porodu, temveč negativno vpliva tudi na potek nosečnosti kot tudi na razvoj ploda.

Kako prekomerna telesna masa oz. debelost vpliva na nosečnost in zakaj je hujšanje med nosečnostjo odsvetovano?

Prekomerna telesna masa oz. debelost negativno vpliva na potek nosečnosti kot tudi na razvoj ploda. Debelost na začetku nosečnosti poveča verjetnost povišanega krvnega tlaka, razvoja preeklampsije in nosečniške sladkorne bolezni, carskega reza, anestezijskih pooperativnih zapletov ter rojstvo otroka, velikega za gestacijsko starost. Prav tako so okvare nevralne cevi pogostejše pri dojenčkih debelih mater kot pri dojenčkih mater z normalno telesno maso. Nosečnice s prekomerno telesno maso pa so tudi bolj podvržene poporodni depresiji.

Prekomerna telesna masa oz. debelost nosečnice lahko vpliva tudi na otrokovo podvrženost debelosti, hkrati pa nosečniška sladkorna bolezen in preeklampsija, katerima so prekomerno hranjene nosečnice bolj podvržene, negativno vplivata na povečano obolevnost otroka kasneje v odraslem življenju.

V kolikor ima nosečnica prekomerno telesno maso oz. debelost, pa nosečnost nikakor ni čas za kakršnekoli shujševalne diete oz. nepotrebne restriktivne diete, saj lahko prenizko število pridobljenih kilogramov med nosečnostjo ogroža potek nosečnosti in razvoj ploda. Tudi za ženske s prekomerno telesno maso in debelostjo je pridobivanje kilogramov med nosečnostjo normalno in pričakovano, saj je to odraz rasti ploda in telesnih tkiv nosečnice. Uravnotežena prehrana in telesna aktivnost v sklopu zmožnosti nosečnice bosta najbolje vplivala na preprečevanje zapletov zaradi debelosti pri nosečnici kot tudi pri plodu.

Viri

American College of Obstetricians and Gynecologists (2013). ACOG Committee opinion no. 548: weight gain during pregnancy. Obstetrics and gynecology, 121(1), 210–212. https://doi.org/10.1097/01.aog.0000425668.87506.4c

Galtier-Dereure F., Boegner C., Bringer J. (2000). Obesity and pregnancy: complications and cost. The American Journal of Clinical Nutrition, 71, 5: 1242S-1248S. doi: 10.1093/ajcn/71.5.1242s

Most, J., Dervis, S., Haman, F., Adamo, K. B., & Redman, L. M. (2019). Energy Intake Requirements in Pregnancy. Nutrients, 11(8), 1812. https://doi.org/10.3390/nu11081812 

Rasmussen, K. M., Yaktine, A. L., & Institute of Medicine (US) and National Research Council (US) Committee to Reexamine IOM Pregnancy Weight Guidelines (Eds.). (2009). Weight Gain During Pregnancy: Reexamining the Guidelines. National Academies Press (US).

Stang, J., & Huffman, L. G. (2016). Position of the Academy of Nutrition and Dietetics: Obesity, Reproduction, and Pregnancy Outcomes. Journal of the Academy of Nutrition and Dietetics, 116(4), 677–691. https://doi.org/10.1016/j.jand.2016.01.008