Okus pri otroku: pomen materine prehrane v času nosečnosti

Človeška genetika oblikuje čut za okus tako, da daje sladkim in slanim okusom prednost pred grenkimi in kislimi okusi. To verjetno odraža evolucijske prilagoditve, saj je materino mleko sladko. Prav tako pa so bile rastline bogate z energijo oz. ogljikovimi hidrati sladkega okusa, medtem ko so strupene rastline običajno grenkega okusa, nezrelo sadje pa kislega okusa.

Raziskava Ustun in sod. (2022) je pokazala, da so otroci med nosečnostjo, izpostavljeni grenkemu okusu, pogosteje ‘’stiskali spodnje ustnice’’ in gestikulirali pačenje, medtem ko so izpostavljeni sladkemu okusu pogosteje ‘’dvigovali ustnice’’ in gestikulirali nasmeh.

Kljub genetskim predispozicijam pa je človeški čut za okus zelo plastičen, kar pomeni, da se ga lahko spreminja. Spreminja se lahko s starostjo, bolezenskimi stanji in tudi prehrano. 

Okus pri otroku in vpliv prehrane med nosečnostjo

Okus pri otroku se začne razvijati že zelo zgodaj v maternici. Plod že preko posteljice in plodovnice spoznava in sprejema okuse, ki izhajajo iz materine prehrane in se na njih prilagaja. Tako materina prehrana že med nosečnostjo in v času dojenja (arome prehajajo tudi v materino mleko) vpliva na oblikovanje preferenc za okuse pri otroku. Otroci so hedonistični jedci, kar pomeni, da izbira oz. naklonjenost različni hrani temelji predvsem na njenem okusu. 

Raznolika prehrana med nosečnostjo zmanjša kasnejšo izbirčnost pri uvajanju goste hrane

Uživanje pestre in raznolike prehrane med nosečnostjo, tudi različnih grenčin (npr. artičoke, ohrovt, radič, rukola, grenivke, brstični ohrovt, čebula, česen, kvinoja), ni pomembno le za zadoščenje potrebam po različnih hranilih, temveč tudi za spoznavanje ploda z različnimi okusi in aromami. To lahko pozitivno vpliva na otrokovo sprejemanje različnih živil v času uvajanja goste hrane. Raziskave namreč kažejo, da dojenčki dajejo prednost hrani, ki vsebuje aromatične spojine, katerim so bili večkrat izpostavljeni že preko plodovnice in kasneje preko materinega mleka.

Viri

Bellieni, C. (2016). The Golden 1,000 Days. Journal of General Practice, 04(02). https://doi.org/10.4172/2329-9126.1000250

Spahn, J. M., Callahan, E. H., Spill, M. K., Wong, Y. P., Benjamin-Neelon, S. E., Birch, L., Black, M. M., Cook, J. T., Faith, M. S., Mennella, J. A., & Casavale, K. O. (2019). Influence of maternal diet on flavor transfer to amniotic fluid and breast milk and children’s responses: a systematic review. The American journal of clinical nutrition, 109(Suppl_7), 1003S–1026S. https://doi.org/10.1093/ajcn/nqy240

Ustun, B., Reissland, N., Covey, J., Schaal, B., & Blissett, J. (2022). Flavor Sensing in Utero and Emerging Discriminative Behaviors in the Human Fetus. Psychological science, 33(10), 1651–1663. https://doi.org/10.1177/09567976221105460

Vaziri, A., Khabiri, M., Genaw, B. T., May, C. E., Freddolino, L., & Dus, M. (2020). Persistent epigenetic reprogramming of sweet taste by diet. Science advances, 6(46), eabc8492. https://doi.org/10.1126/sciadv.abc8492

Ventura, A. K., Phelan, S., & Silva Garcia, K. (2021). Maternal Diet During Pregnancy and Lactation and Child Food Preferences, Dietary Patterns, and Weight Outcomes: a Review of Recent Research. Current nutrition reports, 10(4), 413–426. https://doi.org/10.1007/s13668-021-00366-0