Kaj je pomen prvih 1000+ dni?

Prvih 1000+ dni življenja otroka je najbolj pomembnih za podporo njegovega intenzivnega razvoja (npr. razvoj telesa, možganov, presnove, imunskega sistema) in dolgoročnega zdravja. V to obdobje spada že 90 dni pred zanositvijo, 270 dni nosečnosti in prvi dve leti otrokovega življenja. Obdobju prvih 1000+ dni pravimo tudi ‘’okno priložnosti’’, saj je to obdobje, v katerem lahko največ naredimo za zmanjšanje tveganja za razvoj in dovzetnost za številne nenalezljive bolezni, kot so debelost, srčno-žilna obolenja, sladkorna bolezen tipa 2, alergije in celo nekatere vrste raka pozneje v življenju otroka. To obdobje pa ni izjemnega pomena le za otroka in njegovo zdravje kasneje v življenju, saj ima izjemen vpliv tudi na kasnejše generacije.

Plastičnost genetskega materiala in vloga epigenetike

Kar 80 % genetskega materiala je plastičnega oz. spremenljivega, najbolj plastičen pa je prav v prvih 1000+ dnevih otrokovega življenja. Pri tem ima pomembno vlogo epigenetika. Epigenetika in epigenetske spremembe se nanašajo na spremembe genskega zapisa posameznika, ki lahko spremenijo izražanje genov, brez da bi spremenile zaporedje DNK. Eden ključnih mehanizmov v epigenetiki je metilacija DNK, ki vpliva na samo izražanje genov. V tem obdobju lahko okoljski dejavniki, med katere spada tudi prehrana, prek epigenetskih mehanizmov vplivajo na individualno variabilnost presnovnega zdravja in odziva na dejavnike prehrane in življenjskega sloga. 

Od obdobja pred zanositvijo do zgodnjega otroštva: okno priložnosti

Že obdobje pred zanositvijo igra vlogo pri dolgoročnem zdravju bodočega otroka. V tem obdobju namreč zorijo moške in ženske spolne celice (semenčice in jajčna celica), na njihovo kakovost pa vpliva življenjski slog in zdravstveno stanje obeh partnerjev. Sledi nosečnost, ki je ključno obdobje plastičnosti genetskega materiala pri plodu zaradi intenzivnega razvoja in rasti ploda. V tem obdobju ima prehrana in življenjski slog nosečnice pomemben vpliv tako na njeno zdravje kot tudi na dolgoročno zdravje otroka. V prvih 1000+ dni otroka štejemo tudi zgodnje postnatalno obdobje oz. prvi dve leti otrokovega življenja, kateri delimo na prvo leto dojenja (izključno dojenje prvih 6 mesecev) in uvajanja goste hrane ter nato prehod na prilagojeno družinsko hrano po prvem letu otrokovega življenja.

Drugi pomembni dejavniki, ki vplivajo na epigenetiko otroka

Poleg prehrane imajo tudi številni drugi dejavniki vpliv na epigenetiko otroka, vključno z endokrinimi motilci (npr. BPA), stresom, kajenjem, uživanjem alkohola, zdravjem matere in telesno maso matere. Npr. visoka telesna masa matere pred in med nosečnostjo je povezana s spremenjenimi vzorci metilacije otrokove DNK in s predispozicijo za debelost ter sladkorno bolezen tipa 2 in slabše presnovno zdravje otroka kasneje v življenju. Po drugi strani lahko podhranjenost nosečnice prav tako sprva negativno vpliva na razvoj ploda in kasneje na dolgoročno zdravje otroka.

Pri tem je potrebno še enkrat poudariti, da na epigenetiko otroka vplivata oba partnerja, ne le mama.

Epigenetske spremembe imajo tako pomembno vlogo pri tveganju za nastanek bolezni pri otroku kot tudi pri kasnejših generacijah, saj so lahko dedne. Vpliv neustrezne prehrane je tako veliko večji kot le na zdravje človeka danes in jutri, saj lahko presega generacije.

Viri

Bellieni, C. (2016). The Golden 1,000 Days. Journal of General Practice, 04. https://doi.org/10.4172/2329-9126.1000250

Geraghty, A. A., Lindsay, K. L., Alberdi, G., McAuliffe, F. M., & Gibney, E. R. (2016). Nutrition During Pregnancy Impacts Offspring’s Epigenetic Status-Evidence from Human and Animal Studies. Nutrition and metabolic insights, 8(Suppl 1), 41–47. https://doi.org/10.4137/NMI.S29527

Li, X., & Qi, L. (2022). Epigenetics in Precision Nutrition. Journal of personalized medicine, 12(4), 533. https://doi.org/10.3390/jpm12040533

Likhar, A., & Patil, M. S. (2022). Importance of Maternal Nutrition in the First 1,000 Days of Life and Its Effects on Child Development: A Narrative Review. Cureus, 14(10), e30083. https://doi.org/10.7759/cureus.30083

Linnér, A., & Almgren, M. (2020). Epigenetic programming-The important first 1000 days. Acta paediatrica (Oslo, Norway : 1992), 109(3), 443–452. https://doi.org/10.1111/apa.15050

Moreno-Fernandez, J., Ochoa, J. J., Lopez-Frias, M., & Diaz-Castro, J. (2020). Impact of Early Nutrition, Physical Activity and Sleep on the Fetal Programming of Disease in the Pregnancy: A Narrative Review. Nutrients, 12(12), 3900. https://doi.org/10.3390/nu12123900

Nasir, A., Bullo, M. M. H., Ahmed, Z., Imtiaz, A., Yaqoob, E., Jadoon, M., Ahmed, H., Afreen, A., & Yaqoob, S. (2020). Nutrigenomics: Epigenetics and cancer prevention: A comprehensive review. Critical reviews in food science and nutrition, 60(8), 1375–1387. https://doi.org/10.1080/10408398.2019.1571480

Zuccarello, D., Sorrentino, U., Brasson, V., Marin, L., Piccolo, C., Capalbo, A., Andrisani, A., & Cassina, M. (2022). Epigenetics of pregnancy: looking beyond the DNA code. Journal of assisted reproduction and genetics, 39(4), 801–816. https://doi.org/10.1007/s10815-022-02451-x