Zgaga v nosečnosti, zaprtje in krči v nogah – nasveti za lajšanje
Čeprav so zgaga v nosečnosti, zaprtje in krči v nogah pogoste nosečniške tegobe, obstaja več učinkovitih načinov, kako si lahko olajšate te neprijetne simptome.
1. Zgaga v nosečnosti
Kar dve tretjini nosečnic se med nosečnostjo sreča z zgago. Zgage v nosečnosti ni možno v celoti preprečiti, saj k njej prispeva spremenjena raven hormonov in povečevanje velikosti maternice, vseeno pa lahko nosečnica v svojo prehrano vpelje nekaj ukrepov, ki lahko zmanjšajo pojav zgage:
- izogibanje prevelikim obrokom, po katerih čutiš nelagodno sitost,
- počasno uživanje hrane in izogibanje uživanju zelo vroče hrane,
- zmanjšanje uživanja mastnih obrokov,
- izogibanje oz. zmanjšanje zaužite količine živil, ki ti poslabšajo zgago.
Med možna problematična živila spadajo kava, gazirane pijače, čokolada, pekoča hrana, ostre začimbe, čebula, česen, paradižnik in citrusi.
Za zmanjševanje pojavnosti zgage je pomembno tudi, da se takoj po obroku ne uležeš ali telovadiš ter da med zadnjim večjim obrokom in spanjem minejo vsaj 2-3h. Pomaga tudi dvig vzglavja med spanjem za 30° ter izogibanje nošenju zelo oprijetih oblačil in skrb za vsaj 30 minut vsakodnevnega gibanja.
V kolikor se simptomi kljub navedenim ukrepom ne bi izboljšali, se je potrebno posvetovati o zgagi tudi z zdravnikom.
2. Zaprtje v nosečnosti
Spremenjena raven hormonov med nosečnostjo podaljša čas prehoda hrane skozi črevesje, kar lahko vodi v težave, kot sta zaprtje in pojav hemoroidov.
Najbolj učinkoviti ukrepi pri lajšanju zaprtja so zadosten dnevni vnos prehranske vlaknine, zadosten vnos tekočine in vsakodnevno gibanje. Viri prehranske vlaknine so polnovredna žita in žitni izdelki, npr. polnozrnat kruh, polnozrnate testenine, pa tudi stročnice, semena, sadje in zelenjava.
Poleg tega lahko k normalnem odvajanju blata pripomore tudi uživanje 2 kivijev/dan, redno uživanje mletih lanenih semen (svetujemo ti, da jih zmelješ sproti z električnim kavnim mlinčkom) ter vsakodnevno pitje naravne mineralne vode (npr. 2 dl zjutraj na tešče).
Ob odvajanju blata si lahko nosečnica pomaga še tako, da položi noge na dvignjeno površino (npr. pručka), kar olajša odvajanje.
3. Krči v nogah
Pogosta tegoba v nosečnosti so tudi krči v nogah, s katerimi se v zadnjem trimesečju sreča kar 30-50 % nosečnic. Žal pojava krčev v nogah ni možno v celoti preprečiti, saj so ti med drugim tudi posledica spremenjene prekrvavitve tekom nosečnosti, le v manjšini pa gre za posledico pomanjkanja minerala magnezija v telesu.
Magnezij je nujno potreben za normalno delovanje mišic, zato naj nosečnica za njegov vnos poskrbi s pogostim vnosom živil, kot so temno listnata zelenjava, stročnice, bučna semena, mandlji in z zmernim vnosom temne čokolade. Pri doseganju zadostnega vnosa magnezija, ki naj med nosečnostjo znaša 350 mg magnezija/dan, si lahko nosečnica pomaga tudi z uživanjem mineralne vode ali z dodajanjem magnezijevega citrata ali bisglicinata s prehranskim dopolnilom, saj ti dve kemijski obliki večinoma ne povzročata prebavnih težav.
Poleg zadostnega vnosa magnezija bosta pred pojavom krčev zaščitno delovala tudi redno gibanje in zadosten dnevni vnos tekočine (vsaj 2 l/dan).
Viri
Altuwaijri M. (2022). Evidence-based treatment recommendations for gastroesophageal reflux disease during pregnancy: A review. Medicine, 101(35), e30487. https://doi.org/10.1097/MD.0000000000030487
Dunbar, K., Yadlapati, R., & Konda, V. (2022). Heartburn, Nausea, and Vomiting During Pregnancy. The American journal of gastroenterology, 117(10S), 10–15. https://doi.org/10.14309/ajg.0000000000001958
Luo, L., Zhou, K., Zhang, J., Xu, L., & Yin, W. (2020). Interventions for leg cramps in pregnancy. The Cochrane database of systematic reviews, 12(12), CD010655. https://doi.org/10.1002/14651858.CD010655.pub3
Supakatisant, C., & Phupong, V. (2015). Oral magnesium for relief in pregnancy-induced leg cramps: a randomised controlled trial. Maternal & child nutrition, 11(2), 139–145. https://doi.org/10.1111/j.1740-8709.2012.00440.x
Zhang, M., Hou, Z. K., Huang, Z. B., Chen, X. L., & Liu, F. B. (2021). Dietary and Lifestyle Factors Related to Gastroesophageal Reflux Disease: A Systematic Review. Therapeutics and clinical risk management, 17, 305–323. https://doi.org/10.2147/TCRM.S296680