Nosečniška sladkorna bolezen – kaj pa sedaj?

Nosečniška sladkorna bolezen oz. gestacijski diabetes je pogost presnovni zaplet v nosečnosti, za katerega je značilna povišana raven glukoze v krvi. Pojavi se lahko tudi pri sicer zdravih nosečnicah, ki dosledno skrbijo za zdrav življenjski slog. Zaradi hormonskih sprememb izzveni kmalu po porodu.

Pomen kontrole ravni krvnega sladkorja

Posvečanje pozornosti kontroli ravni krvnega sladkorja je izjemno pomembno za nosečnice z nosečniško sladkorno boleznijo. Občutljivost celic v telesu na hormon inzulin, katerega sprošča trebušna slinavka, se v 2. in 3. trimesečju zmanjša. Inzulin deluje tako, da spodbuja privzem glukoze iz krvi v celice. Če so celice na delovanje inzulina manj občutljive, to pomeni, da bo privzem glukoze iz krvi manjši in bo raven krvnega sladkorja višja. Pri nekaterih nosečnicah se trebušna slinavka prilagodi in sprošča dodatno količino inzulina, pri nekaterih nosečnicah pa je količina nastalega inzulina prenizka, zato je raven krvnega sladkorja previsoka, to pa vodi v razvoj nosečniške sladkorne bolezni. Pri nosečnicah s sladkorno boleznijo je tudi ob morebitni predpisani terapiji s strani zdravnika potrebno veliko pozornosti namenjati urejeni prehrani in rednemu gibanju. Ta dva ukrepa izboljšata kontrolo ravni krvnega sladkorja.

Posledice neurejene nosečniške sladkorne bolezni

K diagnozi nosečniške sladkorne bolezni je potrebno pristopiti resno. Slabo nadzorovana nosečniška sladkorna bolezen poveča verjetnost, da bo otrok rojen kot velik za gestacijsko starost, kar pomeni porodno težo in/ali porodno dolžino nad 90. percentilom za gestacijsko starost. Takšni otroci imajo kasneje v življenju lahko večje tveganje za razvoj debelosti in sladkorne bolezni tipa 2. Pri nosečnici pa lahko nosečniška sladkorna bolezen poveča tveganje za prezgodnji porod, carski rez, povišan krvni tlak in preeklampsijo ter prav tako za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 kasneje v življenju.

Prehrana pri nosečniški sladkorni bolezni

Posebna dieta ob gestacijskem diabetesu po najnovejših priporočilih ni potrebna. Nujna pa je doslednost pri uravnoteženem prehranjevanju in uporaba morebitne predpisane farmakološke terapije. Ni potrebno, da nosečnica uživa le živila z nizkim glikemičnim indeksom, je pa izjemno pomembno, kako živila združi v svoje obroke – torej, da uživa uravnotežene obroke. Poskrbeti je potrebno za redne, uravnotežene obroke na 3-4 ure, ki vključujejo vire prehranske vlaknine. Slednje pomeni, da je potrebno izbirati predvsem kompleksne vire ogljikovih hidratov, kot so polnozrnat kruh, polnozrnate testenine, rjavi riž, ajda, kvinoja, prosena kaša itd. ter v vsak obrok vključiti zelenjavo in sadje.

Prehranska vlaknina namreč upočasni praznjenje želodca ter s tem podaljša čas absorpcije hranil iz hrane, kar zmanjša porast ravni krvnega sladkorja po obroku. Urejena raven krvnega sladkorja z rednimi, uravnoteženimi obroki prispeva k boljšemu nadzoru nosečniške sladkorne bolezni in podpira raven energije tekom dneva. Poleg tega zmanjša hrepenenje po sladkih prigrizkih, ki je pogosto povečano ob preskakovanju obrokov ali uživanju neuravnoteženih obrokov. Več o pripravi uravnoteženih obrokov izveš v članku Uravnotežen obrok – kako ga sestaviti?.

Priporočljivo je, da se nosečnica v večji meri izogiba uživanju obrokov, ki sestojijo le iz virov ogljikovih hidratov. Ogljikove hidrate je potrebno kombinirati z beljakovinami ali z maščobami, saj bo tako porast krvnega sladkorja po obroku nižji. Primeri odsvetovanih obrokov so npr. kruh z marmelado, smuti le iz sadja, narezano sadje, testenine s paradižnikovo omako. V teh obrokih manjka vsaj nek vir beljakovin, npr. jogurt, pusta skuta, tofu, meso itd.

Prav tako je pri nosečniški sladkorni bolezni povečano hrepenenje po sladkem občasno smiselno reševati z uživanjem živil, ki so namesto s sladkorjem slajena s sladili (npr. z izbiro beljakovinskega pudinga s sladili namesto klasičnega pudinga s sladkorjem). Brez skrbi, sladila so živilom dodana v količini, ki je spoznana za varno tudi pri nosečnicah. V vsakem primeru je potrebno močno omejiti enostavne vire ogljikovih hidratov, kot so sladki in slani prigrizki, ter pijače z dodanimi ali naravno prisotnimi sladkorji oz. jih v majhni količini občasno zaužiti po uravnoteženem obroku.

Dodatni ukrepi za uspešno kontrolo ravni krvnega sladkorja

Dodaten ukrep za kontrolo krvnega sladkorja pri nosečniški sladkorni bolezni je vnos zelenjavne priloge pred preostalimi deli obroka. Torej da se npr. skledo solate zaužije pred vnosom rižote s piščancem in zelenjavo.

Prav tako je za boljšo kontrolo ravni krvnega sladkorja po obroku, kadar je to mogoče, priporočeno oditi na vsaj 10 minut dolg sprehod. Med telesno dejavnostjo mišice namreč črpajo glukozo iz krvi in s tem zmanjšajo raven krvnega sladkorja.

Viri

Huifen, Z., Yaping, X., Meijing, Z., Huibin, H., Chunhong, L., Fengfeng, H., & Yaping, Z. (2022). Effects of moderate-intensity resistance exercise on blood glucose and pregnancy outcome in patients with gestational diabetes mellitus: A randomized controlled trial. Journal of diabetes and its complications, 36(5), 108186. https://doi.org/10.1016/j.jdiacomp.2022.108186

Quintanilla Rodriguez BS, Mahdy H. Gestational Diabetes. [Updated 2023 Aug 8]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2024 Jan

Usman, T. O., Chhetri, G., Yeh, H., & Dong, H. H. (2023). Beta-cell compensation and gestational diabetes. The Journal of biological chemistry, 299(12), 105405. https://doi.org/10.1016/j.jbc.2023.105405

Xie, Y., Zhao, H., Zhao, M., Huang, H., Liu, C., Huang, F., & Wu, J. (2022). Effects of resistance exercise on blood glucose level and pregnancy outcome in patients with gestational diabetes mellitus: a randomized controlled trial. BMJ open diabetes research & care, 10(2), e002622. https://doi.org/10.1136/bmjdrc-2021-002622

Ye, W., Luo, C., Huang, J., Li, C., Liu, Z., & Liu, F. (2022). Gestational diabetes mellitus and adverse pregnancy outcomes: systematic review and meta-analysis. BMJ (Clinical research ed.), 377, e067946. https://doi.org/10.1136/bmj-2021-067946