Alkohol v nosečnosti: že ena pijača lahko pusti trajne posledice

V Evropi približno 25 % žensk v splošni populaciji uživa alkohol v nosečnosti. V tem obdobju (kot tudi na splošno) ne obstaja varna alkoholna pijača in varna količina alkohola, saj je vsaka merica alkohola škodljiva za razvoj ploda. To pomeni, da tudi nazdravljanje z majhno količino alkoholne pijače za nosečnice ni varno! 

Alkohol v nosečnosti ima trajne posledice za plod

Alkohol iz materine krvi neposredno preko posteljice prehaja v zarodek oz. plod, na katerega deluje teratogeno. To pomeni, da lahko povzroča nepravilnosti pri samem razvoju, ki pa so trajne in nepopravljive. Ker alkohol zlahka prehaja skozi posteljico, se vsebnost alkohola v krvi ploda zelo hitro po materinem zaužitju približa ali celo poveča vsebnosti alkohola v krvi matere. Poleg tega je presnova alkohola pri plodu omejena in počasnejša kot pri materi, saj plod nima razvitih in polno delujočih jeter, zato se lahko višje ravni alkohola v krvi ploda ohranijo dlje časa kot v krvi matere.

Izpostavljenost alkoholu med nosečnostjo poveča tveganje za spontani splav, mrtvorojenost, prezgodnji porod, znotrajmaternični zaostanek v rasti, poškodbe različnih organov in tkiv (občutljivi so predvsem možgani, ledvica, srce) ter simptome spektra fetalnih alkoholnih motenj (FASD). 

Kaj je spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD)?

Spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD) se nanaša na skupino bolezni, ki se lahko pojavijo pri osebah, katerih matere so med nosečnostjo uživale alkohol in imajo vseživljenjske nepopravljive posledice.

FASD lahko vključuje številne simptome kot so nenormalne obrazne poteze, majhna glava, nizka rast, nizka telesna masa, slaba koordinacija, hiperaktivnost, težave s pozornostjo, slab spomin, kasnejše težave v šoli, učne težave, govorno in jezikovno zaostajanje, intelektualna oviranost ali nizek IQ, slabe sposobnosti razmišljanja in presoje, težave s spanjem, vidom ali sluhom.

Spekter je krovni izraz za motnje, med katere prištevamo:

• fetalni alkoholni sindrom (FAS),
• delni fetalni alkoholni sindrom (pFAS),
• z alkoholom povezane nevrorazvojne motnje (ARND),
• z alkoholom povezane prirojene okvare (ARBD) ter
• nevrovedenjske motnje, povezane s prenatalno izpostavljenostjo alkoholu (ND-PAE).

Fetalni alkoholni sindrom (FAS) je najtežja oblika FASD. Povezan je s trajno poškodbo možganov, prirojenimi anomalijami, prenatalnim ali postnatalnim zaostankom v rasti in značilnimi nenormalnimi obraznimi potezami ter kognitivnimi, vedenjskimi, čustvenimi in prilagoditvenimi pomanjkljivostmi. 

Nevrorazvojne motnje, povezane s FAS, lahko kasneje v življenju povzročijo slabši učni uspeh, nezmožnost samostojnega življenja, zlorabo prepovedanih substanc in težave z duševnim zdravjem. Šola kot tudi druge, nam povsem samoumevne naloge, osebam s FAS pogosto predstavljajo izziv.

Za več informacij o FASD si lahko preberete tudi v tem članku.

Previdno tudi z brezalkoholnimi različicami alkoholnih pijač

Trenutno ni študij, ki bi ocenjevale varnost brezalkoholnih pijač v nosečnosti. Vendar pa obstajajo podatki, ki kažejo, da lahko takšne pijače vsebujejo večje količine alkohola od pričakovanih, zato se je tem izdelkom, npr. brezalkoholnemu pivu, bolje popolnoma izogibati. Pomembno: tudi popularna pijača kombuča lahko vsebuje alkohol, zato le ta za nosečnice ni primerna.

Pomen popolnega izogibanja uživanja alkohola v nosečnosti

Otrokovi možgani se začnejo razvijati že zelo zgodaj in so močno dovzetni za poškodbe, ki jih povzroča alkohol. Diagnozo FASD je težko postaviti, saj imajo podobne simptome tudi druge motnje. Zdravila za FASD ni, vendar ga je mogoče preprečiti s popolnim izogibanjem uživanju alkohola (abstinenca) med nosečnostjo.

–

Ste vedeli? Vsako leto septembra, natančneje 9. septembra ob 9. uri in 9 minut za simboličnih 9 mesecev nosečnosti, praznujemo mednarodni dan ozaveščanja o posledicah izpostavljenosti alkoholu med nosečnostjo.

Viri

Dejong, K., Olyaei, A., & Lo, J. O. (2019). Alcohol Use in Pregnancy. Clinical obstetrics and gynecology, 62(1), 142–155. https://doi.org/10.1097/GRF.0000000000000414

Goh, Y. I., Verjee, Z., & Koren, G. (2010). Alcohol content in declared non-to low alcoholic beverages: implications to pregnancy. The Canadian journal of clinical pharmacology = Journal canadien de pharmacologie clinique, 17(1), e47–e50.

Popova, S., Lange, S., Probst, C., Gmel, G., & Rehm, J. (2017). Estimation of national, regional, and global prevalence of alcohol use during pregnancy and fetal alcohol syndrome: a systematic review and meta-analysis. The Lancet. Global health, 5(3), e290–e299. https://doi.org/10.1016/S2214-109X(17)30021-9

Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni. 2023. 100-% zaščita je nosečnost brez alkohola. https://sncda.si/100-zascita-je-nosecnost-brez-alkohola/ (maj 2024)